Bolniška

Tokrat kar čez vikend. Pa ne moja, ampak Cookie-jina, jaz pa igram vlogo njene bolniške sestre.

Postoperacijska nega se je začela v petek popoldne, na veterinarski fakulteti. S cmokom v grlu sem jo prišla iskat, pa sem kmalu ugotovila, da ji kljub šivom na treh mestih in brez dveh zobov, prav nič ne manjka in da suffer fura zaradi satelita okoli glave, ker je itak tako zadeta, da ne čuti bolečine. Tako, da se zdaj iz varnostnih razlogov zadevamo na 12 ur, vmes pa počivamo, večinoma na silo, ker žverca bi kar skakala naokoli in preganjala čebele, ki zaidejo na balkon.
Ker je bil to eden izmed redkih vikendov, ko sem doma, sem izkoristila priliko in popspravila stanovanje od a do ž in zdaj uživam trenutke, ko se vse sveti, ker vem, da so ti trenutki še prehitro minljivi.

Jutri pa zame spet delovni dan, za Cookie pa se bolniška nadaljuje, pa čeprav v službi.